Grilc Vouk Škof
HOME

Malo čez. Grenzgänger.

Malo čez. Grenzgänger. To vodilo na kratko in jedrnato opiše, kaj našo odvetniško pisarno grilc vouk škof določa in za kaj se zavzema. Malo čez. Grenzgänger. Vseeno pa našega vodila ne razumemo le v geografskem oziru – odvetniška pisarna GRILC VOUK ŠKOF je namreč prisotna tako v Avstriji in Sloveniji kot v državah nekdanje Jugoslavije – nikakor ne, Malo čez. Grenzgänger. pomeni tudi način delovanja odvetniške pisarne grilc vouk škof, naše neumorno reševanje pravnih težav naših strank.

Ob 40. obletnici pisarne smo v zborniku Malo čez. Grenzgänger zbrali prispevke o preteklem in sedan­jem delu naše pisarne, najodmevnejših primerih, pa tudi o našem, največkrat resnem in napornem, odvetniškem vsakdanu, ki smo ga tu in tam začinili z duhovito anekdoto. Z zbornikom se že­limo zahvaliti vsem našim strankam za zaupanje in zvestobo. Tudi v bodoče bomo storili vse, da Vas ne bomo razočarali.

prikaži več...

Malo čez. Grenzgänger.

Zbornik je izšel v tiskani obliki v slovenskem in nemškem jeziku, posamezni prispevki in digitalna verzija celotnega Zbornika pa vam je na razpolagu na tej strani.

prikaži manj...


Poznavanje evropskega prava je nujno

Z vstopom Avstrije v Evropsko unijo je postalo zelo pomembno tudi poznavanje evropskega prava, ki je postalo obvezni predmet tudi v okviru študija. Medtem ko se zdi, da je starejšim kolegom pravnikom včasih bolj kot ne odveč, so mlajši kolegi, ki so se z evropskim pravom srečali že na univerzi, do tega pravnega področja bolj odprti. Evropsko pravo in pravni korak čez meje nista več le sanje.

prikaži več...

Poznavanje evropskega prava  je nujno

Tudi za odvetniško pisarno grilc vouk škof je evropsko pravo postalo stalnica pravnega svetovanja, saj ima lahko neupoštevanje evropskega prava hude posledice za stranke.

prikaži manj...


Odvetniški vsakdan Ne Luksemburg, ampak Pliberk

Če bi mi v preteklosti kdo rekel, da bom danes sedel pred nekim koroškim okrajnim sodnikom, in sicer ne na klopi za obtožence, temveč kot odvetnik poleg stranke, mu najbrž ne bi verjel. Sedaj pa v resnici sedim tu in sodniku razlagam, da gre vsekakor za čezmejni potrošniški spor, če avstrijskemu upokojencu po zdravljenju v Sloveniji iz ust padajo drobci zobne proteze, in to še preden je prevozil karavanški predor na poti domov proti Beljaku. Z vidika študenta, ki je študiral pravo na Dunaju, je bila takrat Koroška dejansko le eno – namreč nezanimiva.

prikaži več...

Odvetniški vsakdan Ne Luksemburg, ampak Pliberk

Odvetniška pisarna grilc vouk škof, ki jo je ustanovil dr. Matevž Grilc kot pisarno koroškega Slovenca za koroške Slovence, v štiridesetih letih obstoja ni le razširila področje delovanja, temveč so se njeni zaposleni naučili tudi več tujih jezikov in presegli meje, ne da bi ob tem pozabili na lastne korenine. Vsakodnevno delo odvetnika se seveda ne dogaja na Sodišču EU v Luksemburgu, čeprav je izlet tja seveda lepa priložnost. V glavnem se pravni postopki še vedno odvijajo na meji med Jozijevim in Pepijevim zemljiščem ali med Zorkinim in Ivaninim, v sodnih dvoranah deželnih in okrajnih sodišč, po telefonu in v sejni sobi. Vsakdanje skrbi so tiste, ki dnevno zaposlujejo odvetnike in bodoče odvetnike – tudi v pisarni grilc vouk škof – in sicer v različnih jezikih, z različnimi ljudi in preko meja, vsepovsod od Dunaja do Beograda, od Vardara do Triglava.

prikaži manj...


PRELOM IN IZZIV – PROTI JUGU Dolgo slovo od Jugoslavije

„Toast in zos! Prosim Vas, gospod odvetnik, nismo v gostilni, kakšno vezo ima to s predmetom?“ „Ne, gospod sodnik! TOZD in SOZD. To je nekaj sličnega, kot pri nas v Avstriji d.o.o., delniška družba ali komanditna družba.“ „In kdo so družbeniki in kdo je direktor?“ „Pa, neke vrste družbeniki so delavci, ki so združeni v TOZD-u. Delavski kolektiv upravlja s premoženjem TOZD-a. Delavski kolektiv pa ni lastnik tega premoženja, premoženje je v lasti družbe.“ „Torej v lasti TOZD-a?“ „Ne, pravzaprav ne, ampak v lasti družbe, torej vseh delovnih ljudi v Jugoslaviji, torej v moji in tvoji lasti, nazadnje pa v nikogaršnji lasti”. „Prosim Vas, nehajte, kaj takega ne obstaja nikjer na svetu. Podjetje ima družbenike, torej lastnike, podjetje/družba je lastnik premoženja in direktor je šef. Tako to zgleda povsod po svetu.“ Tako nekako so potekale razprave na sodiščih na Dunaju, na Štajerskem in na Koroškem v letih 1980 do 1989, v sodnih postopkih, v katerih smo zastopali podjetja iz Jugoslavije. Popolni clash of systems.

prikaži več...

PRELOM IN IZZIV – PROTI JUGU Dolgo slovo od Jugoslavije

Enostavne pravde, pri katerih so jugoslovanska podjetja zahtevale plačilo kupnine, katere jim avstrijski kupci niso plačali. Vsak začetek takšne pravde je bil težaven, ker so bile pravne oblike podjetij iz Jugoslavije v Avstriji popolnoma nepoznane. Ne smemo pozabiti: v Avstriji je obstajalo tržno gospodarstvo, v Jugoslaviji socialistično samoupravljanje, združeno delo, delavski sveti, okrnjena zasebna lastnina, prevladajoča družbena lastnina.

prikaži manj...


Dr. Matevž Grilc: Vsak začetek je težek

01. julija 1979 je začela delovati današnja odvetniška pisarna GRILC-VOUK-ŠKOF. Dr. Matevž Grilc je tega dne, na istem naslovu, kjer ima pisarna prostore še danes, vendar v eni majhni sobici, odprl odvetniško pisarno. Iz teh začetkov se je razvila odvetniška pisarna, ki si je pridobila ime daleč preko koroških meja.

prikaži več...

Dr. Matevž Grilc: Vsak začetek je težek

V pričujočem zapisu je ustanovitelj pisarne Matevž Grilc zapisal, kako težavni so bili začetki in kako tesno je njegovo delo bilo povezano z borbo za pravice koroških Slovencev. Ob koncu pa nekaj izbranih anekdot kažejo, da je odvetniški poklic ob vsej resnosti včasih tudi razvedrilen.

prikaži manj...


Dr. Maria Škof: kako je postal prosti pretok storitev stalnica mojega pravnega življenja

Evropska komisija se je od devetdesetih let prejšnjega stoletja dalje zavedala in ponavljala, da je prosti pretok storitev tista svoboščina, ki bo zagotovila rast in blaginjo v Evropi. V praksi pa Avstrija pod pretvezo plačilnega in socialnega dumpinga omejuje avstrijski trg, sama pa le koristi prednosti čezmejnega opravljanja storitev. Številni primeri iz vsakdanje pravniški prakse odvetnice dr. Maria Škof to dokazujejo.

prikaži več...

Dr. Maria Škof:  kako je postal prosti pretok storitev stalnica mojega pravnega življenja

Najbolj odmeven primer pa je končal celo pred Evropskim sodiščem, ki je avstrijski ukrep prepovedi izplačila in izplačilo varščine v primeru Čepelnik kvalificiralo kot nesorazmerni ukrep in je Evropska komisija ukrep označila celo za ukrep »ki v današnji Evropi nima več prostora«.

prikaži manj...


Mag. Rudi Vouk: Odločba o dvojezičnih krajevnih tablah - grenak uspeh

Najbolj odmeven uspeh v zgodovini odvetniške pisarne GRILC-VOUK-ŠKOF v javnosti je bila odločba o dvojezični krajevni tabli za Škocjan iz leta 2001, pritožnik: Rudi Vouk. Rezultat tega prizadevanja je bil tako imenovan »kompromis« o krajevnih tablah, ki pa vsebuje nekaj posebnih koroških potegavščin.

prikaži več...

Mag. Rudi Vouk: Odločba o dvojezičnih krajevnih tablah - grenak uspeh

Ostaja grenak priokus, da je prišlo do zlorabe ustavne ravni za namen izničenja manjšinskih pravic, ki so že bile zapisane in prisojene ter da so se zastopniki narodne skupine izkazali kot zastopniki brez hrbtenice.

prikaži manj...


Od začetkov do mednarodno znane odvetniške pisarne

01. julija 1979 je začela delovati današnja odvetniška pisarna GRILC-VOUK-ŠKOF. Dr. Matevž Grilc je tega dne, na istem naslovu, kjer ima pisarna prostore še danes, vendar v eni majhni sobici, odprl odvetniško pisarno. Iz teh začetkov se je razvila odvetniška pisarna, ki si je pridobila ime daleč preko koroških meja. Vsakih nekaj let se je povečala in z vstopom odvetnikov dr. Roland Grilc, mag. Rudi Vouk in nazadnje dr. Marije Škof je pisarna pridobila strokovno moč in se je povečal delokrog in pisarna postopoma dobila mednarodno razsežnost.

prikaži več...

Od začetkov do mednarodno znane odvetniške pisarne

Pomembne dogodke iz 40. letne zgodovine pisarne, važne razsodbe, bistvene dosežke in tudi razvoj odvetniške pisarne, ki je zasidrana v majhni manjšini koroških Slovencev, ki ne deluje samo na obeh straneh meje v Avstriji in Sloveniji, temveč dobesedno v Evropi, Vam želimo bolj podrobno predstaviti v prispevkih, ki bodo sledili v naslednjih tednih in mesecih. Vabimo vas, da se nam pridružite.

prikaži manj...